Risanje krojev

Živjo!

Na morju so mi v misli kar letele ideje za poletno šivanje. Preden sem šla na dopust sem dobila pošiljko blaga iz katerega bo kmalu nastalo poletno krilo, za katerega že imam prisrčno idejo, zatakne pa se mi pri kroju. Iskanja kroja sem se lotila kot po navadi - stric google. No, ker je ideja precej fiksna, sem popoln kroj težko našla, oz. ga sploh nisem. Med iskanjem pa sem naletela na zanimivo spletno stran oz. program s katerim lahko narišeš in prikažeš praktično vsak design, ki ti pade na pamet - Marvelous Design. Zadeva je sicer plačljiva, vendar pa sem uspela na njihovi spletni strani staknit 15days Free trial. Itak, da sem se takoj registrirala in ga prenesla. Moram priznat, da zadeva deluje kar precej zapleteno, no uporaba sigurno NI enostavna. Na youtube-u s m našla super video, ki zelo dobro prikaže večino funkcij in možnosti, ki jih program ponuja.
Ker sem precej neučakana, sem se takoj lotila risanja kroja. Katastrofa. Imela sem premalo časa, da bi se skoncentrirala in se dejansko potrudila. Odločila sem se, da se zadeve resno lotim jutri, ko bom spočita in bolj pri stvari.
Upam, da se v čim krajšem možnem času naučim uporabljati ta super program, da v času Free triala narišem čim več svojih idej za ustvarjanje.

Zakaj je kroj sploh potreben? Če imaš kroj, ki je pravilne velikosti, potem veliko lažje sestaviš skupaj popoln kos oblačila. Jaz sama krojev ne znam risat, mi gre kar malo na živce. Sem si že zadala izziv, da se naučim tudi tega. Obstajajo sicer še druge možnosti, revije kot je npr. Burda, v katerih so kroji v več različnih velikostih, kar je zagotovo prednost, saj lahko mere vneseš v tabele in potem izbereš najprimernejšo velikost. Največji problem pri nakupu revij je ta, da po navadi iz revije, ki stane skoraj 7€ potegnem en kroj od 20 oz. od kolikor jih že pač je. Meni je to potrata denarja. Kupiti revijo zaradi ene majčke? Brezveze. Kroje lahko najdemo tudi na netu, obstaja kar nekaj spletnih strani, ki ponujajo kroje, vendar pa sem imela že kar nekajkrat slabo izkušnjo. Velikokrat povezave ne delujejo, ali pa zraven kroja ni slike in si je zelo težko predstavljat, kakšen bo končni izdelek. Velikokrat se odpre tudi datoteka, kjer je polno krac in iz nje ne moreš razbrati nič pametnega, ali pa te prej mine in izgubiš voljo.

Zagotovo je kroj zelo pomemben, saj le tako lahko svojo idejo na pravilen način spraviš v končni izdelek, zato je znanje risanja krojev zelo dragoceno. Za enkrat se bom lotila Marvelous Design-a, upam da uspešno, potem pa še ročnega risanja. Na koncu meseca bom naredila primerjavo, kaj je hitreje, lažje in s katerim krojem lažje naredim končni izdelek. Napisala bom tudi nekaj namigov in bližnjic (če jih bom našla).

Vesela bom kakršnega koli nasveta, izkušnje s programom (Marvelous Design ali katerim drugim) ali pa ideje, kaj lahko poskusim kot naslednji projekt.

Leopard

Živjo!

Končno sem našla čas in zbrala energijo, da nekaj ustvarim. Zadnji semester faksa je bil kar naporen, zato nisem imela ne časa, niti volje ustvarjat. Po uspešno opravljenih vseh obveznostih (in končno zaključenem faksu in diplomi) sem si nekaj časa vzela za težko zaslužen počitek :)

Moja krščenka si je zaželela tigra, rdečega. Kje naj najdem kosmateno blago, ki je rdeče barve in ima motiv tigra? Ni šlo. Rjavi mi niso bili všeč, na koncu sem se odločila za belo blago s pikami in tigra spremenila v leoparda. Verjetno bo tudi z leopardom več kot zadovoljna. Sama si je namreč izbrala, kako naj bi tiger izgledal.

Vsak pliško, ki na naredim je unikaten, pa čeprav naredim dva po istem kroju. V vsakega je treba vložit ogromno časa in potrpljenja. Vsakič imam drugačno blago, zato je končni izdelek vedno drugačen, pa če prav je mogoče enak.

No, da začnem. Projekt mogoče ni primeren za čiste začetnike s šivanjem, saj je kar nekaj sestavljanja in plasti. Jaz sem z izdelavo zaključila v slabih šestih urah.
Kroj je bil v ruščini. Obup. Najprej sem mogla cel kroj prevest, kar je za nekoga, ki ne zna brat cirilice precej velik izziv. Še dobro, da obstaja google prevajalnik :) (slikco kroja s prevodi bom dala na konec, če bi slučajno kdo želel narediti tigra/leoparda/muco,...) Slikco sem povečala na 200%, natisnila in izstrigla vse dele.

Ker na kroju ni navodil, sem se mogla znajti sama. Nekateri deli so očitni, da pašejo skupaj, za druge je treba malo bolj pogledat in probat. Ko sem ugotovila kaj kam paše in kako naj bi to zgledalo, sem se končno lahko lotila šivanja.

 K sreči sem imela od zadnjega ustvarjanja pliškota še dovolj polnila in mi ni bilo treba zaradi tega še enkrat v trgovino :) Ko so bili vsi deli zašiti in napolnjeni je bilo leoparda treba samo še sestavit. Za ta del sem uporabila močan črn sukanec, saj ne želim, da igrača čez en mesec razpade.

(skoraj) Končni izdelek zgleda takole (manjkajo mu še učke in smrček z brki, ker nisem imela primernega blaga):

Meni zgleda super, še lepši pa bo, ko mu dodam še oči in smrček :) Upam, da bo mala gospodična zadovoljna in ga bo z veseljem stisnila k sebi.

Za konec prilagam še slikco s krojem, če bi koga prijelo ustvarjanje :)

Nahrbtnik

Živjo!

Ta objava bo o mojem zadnjem projektu - nahrbtniku s sovicami :)
Ker se začenja lepo vreme, sem se odločila, da bom na faks hodila s kolesom. Ker mi je torbico zoperno peljati na kolesu, sem ugotovila, da nimam druge izbire, kot da si naredim nahrbtnik.

Najprej sem na netu pogledala za idejo. Večino nahrbtnika sem si izmislila sama, kroj sem narisala na rjav krojaški papir in dele izstrigla. Potem sem šla šele v nabavo blaga. Pred nakupom nikoli ne vem, kakšno barvo ali vzorec blaga bi sploh imela. Tokrat sem vedela le, da bi imela nahrbtnik v sivi barvi.

Blago sem kupila v Domžalah, ker se mi ni dalo samo zaradi tega v Ljubljano. :)
Našla sem zelo luškano blago, malo punčkasto ampak še vedno zelo moderno. SOVICE! Takoj sem se odločila, da vzamem tega. Ker ima zunanje blago tudi nekaj rdeče barve, sem za podlogo vzela rdeče blago.
Ker me živcirajo odprte torbice, sem kupila tudi zadrgo, da bom lahko nahrbtnik zaprla (pa čeprav bo na vrhu špaga, ki vrh zapre in gumbi). Odločila sem se tudi za en notranji žep z zadrgo, zato sem kupila še rdečo zadrgo.
Ker nahrbtnik potrebuje naramnice (logično), sem kupila še črn gurtna trak, širok 4centimetre. Želela sem še umetno usnje - skaj, da bi lahko naredila ročaj in oporo za hrbtni del in pa regulatorje dolžine naramnic.
Žal sem morala po skaj in regulatorčke vseeno v Ljubljano (pa čeprav se mi ni dalo), saj sem želela imeti vse pripomočke doma, da ko enkrat začnem začnem zares.

Izrezala sem vse dele nahrbtnika, v podlogo sem prišila žep z zadrgo in podlogo kar sešila skupaj, ker pač ne potrebuje nobenih dodatkov.

Zunanji deli nahrbtnika

Podloga nahrbtnika (na največji del sem prišila žep)

Potem sem se lotila žepov. Zunanje dele in notranje dele je bilo treba prišiti skupaj, jih polikati, narediti robne šive in jih oblikovati v volumske žepke. To sem naredila tako, da sem nekaj centimetrov od robu žep prepognila in zašila.

Kosi za zunanje dele žepkov.

Kosi za notranje dele žepkov.

 Potem je bilo treba žepe prišiti na svoje mesto. Preden sem zunanje dele nahrbtnika sestavila skupaj, sem iz skaja sešila ročaj, na hrbtno stran pa sem prišila oporo iz skaja in gurtna traka. Naredila sem še naramnice. Uporabila sem 1 meter gurtna traka za vsako naramnico (itak bom dolžino lahko regulirala).
Ročaj, naramnice in zgornji del (ta, ki pride čez odprtino ruzaka) sem dala pod oporo in vse dobro prišila, najprej s kratkimi šivi, nato še z daljšimi.

Potem je prišel čas, da sestavim skupaj še zunanje dele. Paziti je bilo treba, da sem naramnice obrnila pravilno, ko sem sestavljala spodnji del. Zoprno bi bilo, če bi bile naramnice obrnjene ali pa prišite križno.

 Ko je bil zunanji del sestavljen in zašit sem se lotila šivanja zadrge. Naredila sem jo na enak način, kot sem opisala že v objavi o torbici za Simono (če koga zanima, lahko tudi podrobneje opišem).
Ko je bila zadrga enkrat končana, sem sestavila notranji in zunanji del, med njiju pa sem dala še trak, ki sem ga prej po dolgem zašila in obrnila (priti mora okoli in okoli odprtine). Ta trak bo služil za mojo špago, ki bo še dodatno zapirala vrh, dala pa bo tak starinski pridih nahrbtniku.

Ko sem zašila notranji in zunanji del skupaj sem nahrbtnik obrnila na pravo stran (šivam vedno pravilne strani skupaj, da se potem ne vidi šivov) in naredila še robni šiv.

Manjkali so le še gumbi za zapiranje zgornjega dela in žepov. Najprej sem nameravala narediti klasične gumbe, potem pa sem se odločila za kovinske zagovice (zapenjajo se s pritiskanjem). Na koncu sem bila s svojo odločitvijo super zadovoljna.

Kot vedno, ko naredim nekaj novega, sem bila tudi tokrat zadovoljna in ponosna nase.

 
Danes sem nahrbtnik tudi prvič uporabila. Vanj gre velika mapa, puščica, laboratorijska halja, denarnica, telefon, v žepke pa rokovnik in robčki. Prostora je res dovolj!

Nahrbtnik ob enem izgleda staro, zaradi njegove oblike (ki pa je ponovno v modi), pa tudi mladostno in prisrčno. K prisrčnosti pripomorejo predvsem sovice in srčki :)

Takole izgleda od zadaj.

Torbica - darilo za Simono

Živjo!

Ta objava bo o darilu, ki sem ga naredila moji dragi Simoni za rojstni dan in za opravljen strokovni izpit. :) Gre za super luštno in pisano torbico z mašno.

Kroj za torbico sem našla na netu. Kroj sem malo priredila, dodala sem zadrgo, ki je v originalnih navodilih ni. Uporabila sem tudi drugačne podloge, ker mi tiste, ki so bile predlagane v navodilih ne odgovarjajo. Pa še lepše pride na koncu :)

Tokrat sem se projekta lotila drugače kot po navadi. Iz omare sem potegnila ogromno škatlo, v kateri imam ostanke blaga in iz teh ostankov poiskala tiste, ki bi najbolje pasali Simonini osebnosti - torej pisani in mladostni. Želela sem, da je blago srednje debelo, da ima končni izdelek lepo obliko - se malo sesede ampak še vedno drži obliko.
Izbrala sem različne kose, ki so bili različno debeli in jih zašila skupaj. Ko sem imela dovolj velik kos sem izstrigla dele torbice, ki sem jih ojačila z centilinom (blago, ki se prilika).

Takole so izgledali zunanji deli torbice

Za podlogo torbice sem uporabila eno vrsto blaga, ker se mi zdi fino, da je v notranjosti čim manj šivov.

Takole pa izgledajo notranji deli 

Najprej sem se lotila sestavljanja zunanjosti in šele potem notranjosti.
Mene osebno blazno živcira, če torbice ne morem zapreti, zato sem se odločila, da naredim zadrgo. Uporabila sem modro zadrgo s širokimi zobci, ker se lepo in hitro odpira. Šivanje zadrge je zame vedno poseben izziv, pa čeprav sem uspešno prišila že kar nekaj zadrg. Vedno se nekaj zatakne in potem mašina ne gre naprej in vedno se na koncu sekiram, ali bo blago na obeh straneh zadrge enako dolgo, ali bom pač morala še enkrat podirat.
Takrat, ko mi uspe (v prvo ali pa tretje) sem itak super ponosna. :)

Vse ostalo sem delala po navodilih. Navodila so sicer razumljivo napisana, čeprav sem imela prvič, ko sem delala tako torbico kar nekaj problemov. Najprej je bilo treba vse inche pretvoriti v centimetre, jaz za to pri vseh angleških in ameriških krojih uporabljam kar pretvornik na googlu. :) Problem sem imela še, ker si nisem znala predstavljati, kako bom vse te kose spravila skupaj, da bo izgledalo približno tako kot na tisti sliki. No, pa je ratalo že v prvem poskusu. 

Razen zadrge, ki pa ni nujna, je projekt dokaj enostaven in primeren tudi za začetnike. Potrebno je le izbrati primerno blago, da bomo res dobili to, kar želimo.  

Končni pogled na zadrgo

Končni izdelek - bow tote 

 Glede na to, da je torbica narejena iz ostankov, sem zelo zadovoljna s končnim izgledom, pa tudi Simona je bila zadovoljna s svojim darilom. :)

Pri šivanju mi je najbolj všeč to, da sem kljub temu, da vem kaj delam na koncu vedno presenečena nad končnim izdelkom. 

Če kdo želi narediti takšno torbico z mašno, naj mi piše in bom objavila povezavo do kroja. :) 

Nekaj o meni in mojem blogu

Živjo!

Naj se najprej predstavim. Sem Maja, študentka laboratorijske biomedicine. Za pisanje bloga sem se odločila, ker želim, da vas čim več vidi moje ustvarjanje in da mogoče še koga navdušim nad ustvarjanjem. 

Na tem blogu bo največ objav v zvezi s šivanjem. Nad šivanjem sem se navdušila kakšno leto nazaj, odločila sem se, da sama sebi naredim oblekico, hlače, mogoče torbico. In sem začela. Kupila sem si šivalni stroj, ker nisem imela potrpljenja šivati na domačo, prastaro mašino, ki me je večino časa zafrkavala. 

Začela sem brez predhodnega znanja, imela sem samo veliko željo, da naredim nekaj, kar bo unikatno in moje. Idej sem imela ogromno, kako jih izvesti pa je bilo drugo vprašanje. No, še dobro da obstaja internet in youtube, da sem kakšno stvar lahko pogledala. 

Po enem letu imam za sabo kar nekaj izdelanih torbic, torb, etuijev za telefon, hlač, oblekic, majčk, ki sem jih naredila kot darilo ali pa za svoje zadovoljstvo. 

Z blogom želim predvsem prikazati, da šivanje ni nič groznega (tudi če nimaš pojma), ampak da se da z malo vztrajnosti in nekaj iznajdljivosti ustvariti nekaj super lepega in uporabnega. 

Ne bom objavljala celotnih postopkov, prikazala bom le dele postopka, svoje razmišljanje med ustvarjanjem, ideje, kako neko stvar izboljšati in seveda končni izdelek.